Če bi obstajala Jugoslavija, katero mesto bi osvojila in kdo bi igral?

Foto: Profimedia

Ob začetku 23. svetovnega prvenstva v nogometu smo se poigrali s hipotezo, kakšna bi na tem mundialu izgledala reprezentanca rajnke skupne države in špekulirali, kako daleč bi lahko tako močna ekipa prišla na turnirju v ZDA, Kanadi in Mehiki.

V primeru, da bi morali v eno ekipo združiti cvet najboljšega nogometa iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Severne Makedonije in Kosova, bi dobili ekipo, ki bi jo stavnice zagotovo uvrstile med favorite prvenstva, saj bi bilo moštvo na vseh položajih zelo dobro “pokrito”.

Slovenija bi svoje seveda prispevala v golu z enim izmed najboljših vratarjev na svetu Janom Oblakom, v napadu pa bi nasprotnikom štrene mešal Benjamin Šeško.

Odvisno sicer tudi s kakšno postavitvijo bi se tekem lotil selektor, toda ta dva posameznika bi skoraj zagotovo našla mesto v začetni postavi.

Obrambno ogrodje bi tvoril dvojec Nikola Milenković (Srbija) in Tarik Muharemović (BiH), ki bi jima na bokih zadaj družbo delala Josip Stanišić in Joško Gvardiol (oba Hrvaška), zelo močna pa bi bila ekipa predvsem v zvezni vrsti.

Tam bi imela reprezentanca s peterokrako zvezdo v zastavi talenta za “izvoz”.

Prizor s četrtfinala SP 1990, ko je Jugoslavija še zadnjič igrala na velikem tekmovanju; Foto: Profimedia

Temu delu igrišča bi poveljeval veteran Luka Modrić (Hrvaška), s hitrostjo in ustvarjalnostjo bi mu na desnem krilu pomagal Esmir Bajraktarević (BiH), ob njem pa bi vezno linijo povezoval še lucidni Mateo Kovačić (Hrvaška).

Z leve strani bi nevarne prodore ustvarjal veteran Ivan Perišić (Hrvaška), ki bi potem v napadu skušal čim pogosteje poiskati Šeška ali Dušana Vlahovića (Srbija).

Zastrašujoča globina ekipe

Na klopi bi se kar trlo igralcev, ki bi povsem adekvatno zamenjali vse naštete zvezdnike.

V obrambi je alternativa za Stanišića odločni Amar Dedić (BiH), namesto Milenkovića in Muharemovića pa bi svojo priložnost za minute iskala Jaka Bijol (Slovenija) in Strahinja Pavlović (Srbija).

Menjava za Gvardiola na levem boku obrambe bi bil potem Sead Kolašinac (BiH), kot rezervni vezisti pa bi na svojo priložnost s klopi čakali še Marco Pašalić (Hrvaška), Petar Sučić (Hrvaška), tehnično dovršeni Kerim Alajbegović (BiH), Aleksandar Stanković (Srbija), medtem ko bi v napadu Šeška in Vlahovića dopolnjevala Ante Budimir (Hrvaška) in Edin Džeko (BiH).

Tudi Oblak bi imel zelo zanesljivi menjavi v Nikoli Vasilju (BiH), ki si kruh služi pri nemškem St. Pauliju in Hrvatu Dominiku Livakoviću.

Glede na to, da smo našteli le 23 igralcev, na letalu za ZDA pa bi bilo rezerviranih 26 sedežev, lahko v že tako zvezdniško zasedbo vključimo še za vsako pozicijo enega junaka. Obrambi bi se pridružil Luka Vušković (Hrvaška)(Srbija), vezistom Mario Pašalić (Hrvaška), napad pa bi začinil Vedat Muriqi (Kosovo).

Če bi se kdo slučajno tik pred prvenstvom poškodoval, bi bili za vsako pozicijo v čakalnici še Stole Dimitrievski (Severna Makedonija), Žan Karničnik (Slovenija), Eljif Elmas (Severna Makedonija), Žan Vipotnik (Slovenija).

Kaj pa selektor? No, tu bi nam res težko kdo oporekal, če bi na stolček posadili Zlatka Dalića (Hrvaška), kot njegov svetovalec iz ozadja bi lahko služil Sergej Barbarez (BiH).

Bili bi v ožjem krogu favoritov

Takšne sorte ekipa bi čisto vsem tekmecem na mundialu povzročala glavobol in prepričani smo, da bi preživela skupinski del tekmovanja ter tudi v izločilnih bojih naredila vsaj en, če ne celo več korakov naprej.

Nogometna inteligenca Luke Modrića, dominantni napadalci, trdnost obrambe in neverjetna širina igralskega kadra bi lahko delali čudeže in to evropsko velesilo vključili v boj za naslov, toda glavni dejavnik pri takšni zasedbi niti ni kakovost, temveč vzdušje v slačilnici.

Dejstvo je namreč, da določeni igralci verjetno ne bi najbolje prežvečili dejstva, da tekme ob svojem zvezdniškem statusu začenjajo na klopi za rezerve. Domet Jugoslavije bi bil vsekakor polfinale. Se strinjate?